Kot smo že pisali je Casriel čustva, ki so povezana z (ne)zadovoljevanjem osnovnih biopsihosocialnih potreb (v nadaljevanju »potrebe«), poimenoval »bazična čustva«, o katerih smo že pisali (več o tem najdete pod naslovom »Čustva«).

Kaj se dogaja z nami v BPT, ko čustva globoko čutimo? Aktivira avtonomni živčni sistem. Ta pa je razdeljen na dva dela – na simpatik in parasimpatik. S pomočjo teh dveh poti se procesirajo fizični in psihološki dražljaji.

Kdaj čutimo občutke ljubezni, ugodja, veselja, psihičnega blagostanja, dobrega počutja in visoko konsistentnost? Ko so osnovne potrebe zadovoljene, se aktivira parasimpatični živčni sistem, ta pa stimulira zgoraj opisane občutke, v katerih radi uživamo, se sprostimo, pozabimo na stres in življenje zajemamo s polno žlico.

Kaj pa se zgodi, ko se aktivira simpatik? Po navadi se ta aktivira ko naše potrebe niso zadovoljene ali niso zadovoljene v zadostni meri, simpatik pa dalje ki stimulira občutke žalosti, nevarnost, fizičnega nelagodja in visoke inkonsistentne napetosti. Ne ravno prijetni občutki, a hkrati zelo pomembni za orientacijo v našem življenju. Takrat vemo, da nekaj ni v redu in lahko sprožimo akcijo ter naredimo nekaj, s čimer bomo prispevali k boljšemu počutju – dobra prispodoba bi bila spomladansko čiščenje. Ne veš kaj točno bo treba pospraviti, vreči stran, a veš, da nekaj moraš narediti. Zato se je treba ustaviti, pogledati naokoli, najti stik s samim seboj, da vemo kaj nam je pomembno in kaj ne ter začeti z delom.

Na kratko, da opišemo kaj pomenita konsistentnosti in nekonsistentnost. Konsistentnost je Grawe (1998) označil kot stabilnost več hkratnih procesov v možganih, varovanje konsistentnosti pa je nepogrešljiva možganska funkcija. Konsistentnost je izkušena kot notranje lagodje, zato od take osebe slišimo: »Vse je ok, zadovoljen sem s seboj in svetom«.

Ko pa notranji red ne mora biti več dosežen pa pride do nekonsistentnosti, ki ogrozi osebo, ki se ukvarja z okoljem, ko poskuša zadovoljit potrebe. Nekonsistentnost je subjektivno izkušena kot nelagodje in neugodje – po navadi od takih posameznikov slišimo stavke kot so: »Nekaj je narobe z mano«.

Vas je že kdo vprašal: »Kako si?«. Verjetno, da vas je že marsikdo. No, spraševal vas je po konsistentnosti ali nekonsistentnosti, odvisno od vašega odgovora (če je ta seveda bil iskren).

Vedenje zdravega posameznika je definirano s prizadevanjem za izboljšanje konsistentnosti in zmanjšanjem nekonsistentnosti.

Več o konsistentnosti pa v enem od naslednjih zapisov na našem blogu.

Povzeto po Strauss, K. in Ellis, F.W. (2007). Bonding psychotherapy, Theoretical Foundations and Methods. Publicatie International Society for Bonding Psychotherapy.

Piše: Mateja Erce, mag. psih., BPT