Želim si objema, a hkrati se bojim zavrnitve…Znano?

ali uvod v osnovne biopsihosocialne konflikte

Za lažje razumevanje vam priporočamo najprej branje bloga (Dis)funkcionalne čustvene sheme – kakšna je naša realnost?

https://bonding.si/?page_id=1008

Ko naše osnovne biopsihosocialne potrebe niso zadovoljene se oblikujejo disfunkcionalne sheme, prav tako pa pride do notranjih konfliktov. Te konflikte imenujemo osnovni konflikti, ker se nanašajo na naše osnovne potrebe. Osnova teh bazičnih potreb so konflikti v prejšnjih odnosih s figuro navezanosti (po navadi je to mama, s katero praviloma otrok v prvem letu starosti preživi največ časa). Odnosni konflikt bomo prikazali z naslednjo zgodbico:

Kot vsak normalen otrok ima tudi mali Miha željo, da bi ga mama kdaj vzela v naročje in pocrkljala, se z njim igrala, da bi ji lahko zaupal in da bi ga objela ter potolažila, ko mu je težko (gre v bistvu za zadovoljevanje osnovnih potreb). Hkrati pa ga je strah, da mama ne bo zadovoljila teh potreb ali pa da bo njena reakcija na njegovo željo neprijetna in bo zaradi tega nastala boleča rana. Ampak Miha je pogumen fant (ker v slovenski kulturi seveda fantki morajo biti močni in pogumni ter res ne smejo jokati, da bi pridobili pozornost staršev) in poskusi zlesti mami v naročje, ko ona bere knjigo. Mama ga odrine in mu reče: »Kaj ne vidiš, da berem knjigo? Kaj se moram res non stop ukvarjati s tabo?«

Uff kako boleče je moralo biti to za Miha! Ampak v skladu s slovensko kulturo se Miha obrne, pogoltne solze in se gre v kot igrat z avtomobilčki. Kmalu v igri pozabi na mamine besede, rana pa ostane ter se globoko zakoplje v Mihčevo nezavedno in tam vpliva nanj v vseh prihodnjih odnosih. Enkratna zavrnitev z mamine strani ne bi pustila teh posledic, ponavljajoča se zavrnitev pa ima zanj posledice.

Ali z drugimi besedami povedano: zaradi maminih besed se ustvari odnosni konflikt, ki ga Miha ponotranji ter se manifestira kot intrapsihični konflikt in se potlači v nezavedno. Ta ponotranjen, nezavedni intrapsihični konflikt je nato lahko aktiviran kasneje skozi specifične trigerje in nezavedno vpliva na kasnejše odnose.

Kaj pa se je zgodilo v tej situaciji?

Mama ni bila sposobna zadovoljiti potrebe Miha po bližini. Torej, pri Mihi se pojavi kršitev nevrobiološko zasidrane potrebe po bližini (torej po bondingu in navezanosti). Miha zato opusti zadovoljevanje potrebe po bližini, ker bi bila ponovna zavrnitev preboleča zanj ter s tem zaščiti in ohrani njegov odnos z mamo. Želja ter strah po zadovoljitvi potrebe sta potlačena v nezavedno. Tako zunanji odnosni konflikti postanejo nezavedni intrapsihični konflikti. Naj vam to ponazorimo v sliki:

Da Miha nebi čutil rane in z rano povezanih čustev (disfunkcionalna čustvena shema) bo razvil distancirano vedenje do drugih. To izogibajoče se vedenje bo preprečilo disfunkcionalni čustveni shemi z vsemi bolečini čustvi, da bi se aktivirala. Jasno je, da se bo Mihova disfunkcionalna čustvena shema aktivirala, ko bo Miha imel partnerko in si bo ta želela njegove bližine. V Mihu se bo zbudil star strah pred rano glede potrebe po bližini, zato bo Miha doživel intrapsihični konflikt: želja po bližini in čustveni odprtosti s partnerko proti strahu pred izražanjem občutkov. Torej v njem bi odmeval stavek: »Kljub moji želji po bližini in kljub dejstvu, da sem trpel zaradi tega, ker bližine nisem dobil od mame, bližine ne morem sprejeti ali ponuditi moji partnerki.« Seveda se vse to dogaja na nezavedni ravni. Ta konflikt bi moral Miha ozavestiti, da bi se ga lahko lotil reševati (npr. s pomočjo psihoterapije).

Do sedaj smo prikazali zgolj bazični konflikt bondinga. Seveda pa bazični konflikti obstajajo glede na kršitev ali nezadovoljitev tudi ostalih bazičnih potreb (blog Razvoj naših osnovnih potreb). Naj vam jih na hitro predstavimo:

  • Bazični konflikt navezanosti: želja po navezanosti proti strahu pred navezanostjo (blog Navezanost)
  • Bazični konflikt avtonomije: želja po avtonomiji proti strahu pred avtonomijo.
  • Bazični konflikt samopodobe: želja po priznanju in spoštovanju proti nezmožnosti sprejeti priznanje in spoštovanje
  • Bazični konflikt identitete: želja po pripadnosti proti strahu pred pripadnostjo.
  • Bazični konflikt smisla in spiritualnosti: želja po smislu in spiritualnih vrednotah proti strahu pred smislom in spiritualnim vrednotam.
  • Bazični konflikt fizične integritete, dobrega počutja in občutkom ugodja ter veselja v življenju: želja po integriteti in dobremu počutju proti nezmožnosti si zagotoviti fizično integriteto in dobro počutje kot tudi želja po ugodju ter veselju v življenju proti strahu pred ugodjem in veseljem.

Več o bazičnih konfliktih v naslednjem blogu.

Povzeto po Strauss, K. in Ellis, F.W. (2007). Bonding psychotherapy, Theoretical Foundations and Methods. Publicatie International Society for Bonding Psychotherapy.

Piše: Mateja Erce, mag.psih., BPT