ALI STE VEDELI, da čustva izražamo na različnih nivojih?

Začetnik bonding psihoterapije, Daniel Casriel, je skozi svoje klinične izkušnje prišel do naslednjega razumevanja izražanja čustev:

»Vedno bolje in bolje sem spoznal, da morajo biti čustva popolnoma izražena, da imajo terapevtski učinek« (Casriel, 1972, str. 197)

Danes je Casrielova predpostavka podprta z empiričnimi raziskavami o čustvih, saj raziskave kažejo, da je osredotočenost psihoterapije na čustva in izražanje le teh povezano z želenimi psihoterapevtskimi učinki (Greenberg idr., 1993). Predpostavka je terapevtski odnos, v katerem se klient počuti varnega in tako lahko raziskuje ter izraža neprijetna čustva. Terapevtski učinek korelira z globino raziskovanja čustev ter izražanjem le teh. Pomembno je, da posameznik izraža primarna adaptivna čustva in ne sekundarnih ali instrumentalnih (več o tipih čustev lahko preberete v našem blogu Čutimo eno, izražamo pa drugo – malo zmedeno kajne?).

Torej, katere nivoje čustvenega izražanja poznamo?

Nivo 1 je intelektualni razmislek, v katerem posameznik čustva zaznava ter jih izraža z besedami. Vendar ta čustva niso čustveno izražena. Kaj to pomeni? To pomeni, da ni skladnosti med besednim izražanjem čustev in vedenjskim izražanjem. Po navadi gre za sekundarna in instrumentalna čustva.

V praksi bi to izgledalo takole:

Miha čaka Anjo že 45 minut, saj sta dogovorjena za pijačo. Ko se Anja prikaže brez opravičila za zamudo, Miha popolnoma mirno reče: »Sigurno je bila gneča na cesti«. V njem je popoln mir, mišice ter obraz so popolnoma sproščene, če pa poslušamo ton glasu pa je ta sarkastičen. Če bi ga opazovali od daleč bi si mislili, da ima prav lep dan ter da je prišel na kavo sam, da uživa v svojem miru po službi. Ste že kdaj doživeli jezo s tako mirnostjo?

Za drugi nivo je značilna minimalna čustvena sprostitev. Tako ima posameznik, ki čustva izraža na tem nivoju večjo moč pri vplivanju na njegovo okolje glede na čustva, ki jih čuti. Čustvo posameznik čuti in ga tudi izrazi, vendar ga še vedno zadržuje, ne sprosti ga v popolnosti, s svojim telesom. Npr. jeza je lahko že izražena z glasnostjo, žalost z jokom, vendar v izražanje še ni vključeno telo.  Če bi bila jeza izražena tudi s telesom bi bile napete mišice ramenskega obroča, pri žalosti se telo upogne navznoter, saj tako zavaruje notranje organe.

Če vzamemo zgornji primer in tokrat rečemo, da bo Miha jezo izražal na drugem nivoju bi to izgledalo takole:
Ko Miha zagleda Anjo ji reče: »Anja, pojdi stran!«. Kljub temu, da mu Anja poskuša razložiti situacijo, jo on zavrača, ko pa Anja obupa in poskuša oditi pa Miha začne s vedenjem, s katero Anjo želi »prisesati« nase. Slišati je večjo jakost glasu kot v prvem primeru, njegove ramenske mišice pa so še vedno sproščene. Jeza služi temu, da zmanjša strah ali prepreči grožnjo, funkcija pa je odriniti nekoga stran in ustvariti razdaljo.

V tretjem nivoju so izražena primarna čustva, v izražanju pa je prisotno celo telo – telo se v jezi ali bolečini trese. Na tem nivoju so izražena primarna adaptivna čustva. v BPT poskušamo doseči vsaj ta nivo izražanja čustev.

Torej, v našem primeru bi Miha ob Anjinem prihodu jezo izrazil z vso močjo in s celim telesom – to ne pomeni, da bi bil nasilen. Na primer, Miha se ob Anjinem prihodu nagne naprej, napne vse mišice v telesu, saj se tako pripravi na boj, namršči obraz in odločno reče: »Ne maram te!«. S tem je dobil občutek moči, da obvladuje situacijo.

Na nivoju 4, identitetnem nivoju, čustva niso več usmerjena proti nekomu, ampak je z njimi izražena čustvena moč, samozavest in identiteta. Posameznik čuti pravico, da izrazi svoja čustva in potrebe, čustva sprejme in se še vedno počuti ljubljenega.

Če bi Miha jezo izrazil na nivoju 4 bi to izgledalo nekako takole:

Ko bi se Anja usedla za mizo bi ji rekel: »Jezen sem, ker sem ranjen in ti ne pustim, da mi še enkrat to storiš.«

Na katerem nivoju pa vi izražate svoja čustva? Od česa je odvisen nivo izražanja čustev?

Piše: Mateja Erce, mag. psih., BPT