BONDING PSIHOTERAPIJA

Bonding psihoterapija je intenzivna oblika skupinske terapije, katere namen je premagati strah pred intimnostjo in zavrnitvijo. Je ena od priznanih svetovnih psihoterapevtskih modalitet, prav tako je polnopravna priznana modaliteta v okviru EAP ter sočasno preko svoje pravne osebe tudi polnopravna EAP članica. BPT se je do sedaj v svetu implementirala v številnih državah v ZDA, EU in Južni Ameriki.

Ameriški psihiater Daniel Casriel (1972) je emocionalno odprtost in fizično bližino sočloveka poimenoval ”bonding”. Bonding je uvrstil v skupino z ostalimi osnovnimi človekovimi biološkimi potrebami kot so prehranjevanje ter pitje. Leta 1963 je pričel z intenzivnim terapevtskim delom z zasvojenimi z drogami (Synanon, Kalifornija). Pri svojem delu v prvih »komunah« je opazil značilno potrebo pacientov po fizični in čustveni bližini, varnosti in sprejetosti od drugih oseb – ta potreba je bila še posebej izrazita v situacijah, ko so pacienti doživljali zelo intenzivna čustva.

BPT pomaga posamezniku prepoznati nefunkcionalne strategije – na področjih:

– doživljanja (emocij),

– mišljenja in

– vedenja,

ter pomaga naučiti se jih spremeniti (znotraj suportivnega okolja v skupini).

Cilj BPT ni le odprava simptomatike, pač pa dosega varnega življenjskega sloga in zvišanje kvalitete vsakdanjega življenja. Končni cilj BPT je v realizaciji »uživanja življenja« – s dosego tega cilja pa BPT kot psihoterapevtska metoda nudi posamezniku naraven prehod iz psihoterapije v osebnostno rast. 

BPT se lahko uporablja za različne namene in ni namenjena zgolj psihoterapevtski pomoči osebam z različnimi čustvenimi in/ali odnosnimi motnjami in stiskami.

Možnosti uporabe BPT:

  • osebnostna rast: zaradi zasebnih potreb ter želje po osebnostni rasti in razvoju (v tem primeru je uporaba BPT odraz psihološkega in odnosnega zdravja – bolj ko je človek duševno in odnosno zdrav, bolj čuti »višje« osebnostne potrebe) ali preseganje vse bolj razširjene medčloveške čustvene in odnosne odtujenosti v sodobnem svetu
  • poklicne potrebe – pri poklicnem delu z ljudmi: za potrebe višanja osebnostne primernosti in usposobljenosti za profesionalno delo z ljudmi
  • občasna čustvena in mentalna »higiena« (preventiva): zaradi stresnega poklicnega dela – zlasti v poklicih, kjer se intenzivno dela z ljudmi: zaradi stresenega vsakodnevnega življenja
  • psihoterapevtska pomoč: nezdrav odnosni slog (plah, odmaknjen, preokupiran,… življenjski slog), bazične čustvene motnje, negativna prepričanja o sebi, samouničujoče vedenje, nezadovoljstvo z lastnim življenjem (zlasti odsotnost uživanja življenja)

Temeljni elementi bonding psihoterapevtske delavnice in z njimi povezane vaje:

  • TELO: Dinamične vaje, ki vključujejo gibanje in ples, pomagajo »izklopiti« um, in mobilizirati potlačena čustva v telesu.
  • ČUSTVA: Vključuje vaje, ki pomagajo vzpostaviti stik z (ujetimi) čustvi in občutki, jih izraziti in osvoboditi.
  • TEMELJNA PREPRIČANJA: Vaje za deaktivacijo nefunkcionalnih miselnih shem in krepitev »zdravih« prepričanj o sebi.