BONDING PSIHOTERAPIJA
Bonding psihoterapija je intenzivna oblika skupinske terapije, katere namen je premagati strah pred intimnostjo in zavrnitvijo. Je ena od priznanih svetovnih psihoterapevtskih modalitet, prav tako je polnopravna priznana modaliteta v okviru EAP ter sočasno preko svoje pravne osebe tudi polnopravna EAP članica. BPT se je do sedaj v svetu implementirala v številnih državah v ZDA, EU in Južni Ameriki.
Ameriški psihiater Daniel Casriel (1972) je emocionalno odprtost in fizično bližino sočloveka poimenoval ”bonding”. Bonding je uvrstil v skupino z ostalimi osnovnimi človekovimi biološkimi potrebami kot so prehranjevanje ter pitje. Leta 1963 je pričel z intenzivnim terapevtskim delom z zasvojenimi z drogami (Synanon, Kalifornija). Pri svojem delu v prvih »komunah« je opazil značilno potrebo pacientov po fizični in čustveni bližini, varnosti in sprejetosti od drugih oseb – ta potreba je bila še posebej izrazita v situacijah, ko so pacienti doživljali zelo intenzivna čustva.
BPT pomaga posamezniku prepoznati nefunkcionalne strategije – na področjih:
– doživljanja (emocij),
– mišljenja in
– vedenja,
ter pomaga naučiti se jih spremeniti (znotraj suportivnega okolja v skupini).
Cilj BPT ni le odprava simptomatike, pač pa dosega varnega življenjskega sloga in zvišanje kvalitete vsakdanjega življenja. Končni cilj BPT je v realizaciji »uživanja življenja« – s dosego tega cilja pa BPT kot psihoterapevtska metoda nudi posamezniku naraven prehod iz psihoterapije v osebnostno rast.
BPT se lahko uporablja za različne namene in ni namenjena zgolj psihoterapevtski pomoči osebam z različnimi čustvenimi in/ali odnosnimi motnjami in stiskami.
Možnosti uporabe BPT:
- osebnostna rast: zaradi zasebnih potreb ter želje po osebnostni rasti in razvoju (v tem primeru je uporaba BPT odraz psihološkega in odnosnega zdravja – bolj ko je človek duševno in odnosno zdrav, bolj čuti »višje« osebnostne potrebe) ali preseganje vse bolj razširjene medčloveške čustvene in odnosne odtujenosti v sodobnem svetu
- poklicne potrebe – pri poklicnem delu z ljudmi: za potrebe višanja osebnostne primernosti in usposobljenosti za profesionalno delo z ljudmi
- občasna čustvena in mentalna »higiena« (preventiva): zaradi stresnega poklicnega dela – zlasti v poklicih, kjer se intenzivno dela z ljudmi: zaradi stresenega vsakodnevnega življenja
- psihoterapevtska pomoč: nezdrav odnosni slog (plah, odmaknjen, preokupiran,… življenjski slog), bazične čustvene motnje, negativna prepričanja o sebi, samouničujoče vedenje, nezadovoljstvo z lastnim življenjem (zlasti odsotnost uživanja življenja)
Temeljni elementi bonding psihoterapevtske delavnice in z njimi povezane vaje:
- TELO: Dinamične vaje, ki vključujejo gibanje in ples, pomagajo »izklopiti« um, in mobilizirati potlačena čustva v telesu.
- ČUSTVA: Vključuje vaje, ki pomagajo vzpostaviti stik z (ujetimi) čustvi in občutki, jih izraziti in osvoboditi.
- TEMELJNA PREPRIČANJA: Vaje za deaktivacijo nefunkcionalnih miselnih shem in krepitev »zdravih« prepričanj o sebi.
Proces BPT:
Neprijetne in čustveno intenzivne izkušnje doživimo s celotnim telesom, ne z razumom, saj »razum« v času čustvene intenzivnosti ne deluje. Ko se ustrašimo, vzkliknemo, trznemo, začne nam pospešeno biti srce, tišči nas v prsih… vso telo izkusi strah. Vsaka naša celica ima spomin, kar pomeni, da se vsaka intenzivna izkušnja shrani ne le v možganih ampak tudi v ostalih celicah našega telesa. Tu se skriva odgovor, zakaj je tako težko preseči izkušnje preteklosti, kljub temu da smo o tem že neštetokrat premislili, si razložili, o tem govorili in poskušali pozabiti. Če želimo pozdraviti travmo, je zato potrebno, da tudi naše telo doživi korektivno izkušnjo. V bondingu vključujemo tako vaje verbalnega izražanja kot tudi vaje, ki vključujejo telesno gibanje. Gibanje telesa nam pomaga vzpostaviti stik s potlačenimi občutki in čustvi, jih izraziti in sprostiti napetosti, ki so bile v telesu shranjene.
Da posameznik, lahko spremeni svoje misli, vedenjski vzorec, mora doživeti čustveno intenzivno korektivno izkušnjo – to pomeni, da le s pogovorom o tem kako spremeniti negativne misli in vedenje, brez prisotnosti intenzivnih čustev, ne pride do globinske spremembe našega delovanja in se vrtimo v »začaranem krogu«. Šele ko čustva doživimo v polni intenzivnosti, se v možganih aktivirajo mehanizmi, preko katerih se deaktivirajo stari vzorci vedenja in vzpostavijo nove nevronske povezave med amigdalo in korteksom. Zato bonding psihoterapija vključuje vaje, s katerimi se soočimo s čustvi, ki so v času travmatične izkušnje nastali in jih z dinamičnimi vajami izrazimo in osvobodimo. Hkrati pa krepimo zdrava prepričanja (npr. vreden sem; zmorem; dober sem, tak kot sem; zaupam; ljubljen sem; obstajam…) in s tem vzpostavljamo vzorec bolj funkcionalnega vedenja.
Bonding vključuje tudi vaje s telesno bližino, saj ta pomaga, da najdemo pomiritev in ravnovesje. Če pomislimo na otroka; kaj ga pomiri, ko mu je najbolj hudo? Pomiri ga telesna bližina mame, v objemu začuti varnost, ki mu pomaga vzpostaviti ravnovesje. Tako je tudi v terapevtskem procesu. S fizično bližino, ob čustveni intenziteti se zadovolji naša najbolj osnovna potreba, potreba po bondingu in varnosti, ki soustvarita zdravilen proces.