Bonding psihoterapija

BPT je ena od priznanih svetovnih psihoterapevtskih modalitet; hkrati se BPT uporablja tudi kot sistem (metoda) osebnostne rasti.

BPT je polnopravna priznana modaliteta v okviru EAP ter sočasno preko svoje pravne osebe tudi polnopravna EAP članica.

BPT se je do sedaj v svetu implementirala v številnih državah v ZDA, EU in Južni Ameriki.

Najvišje strokovno-pravno-povezovalno telo s področja BPT je International Society for Bonding Psychotherapy (ISBP). Obstajajo tudi tri celinske zveze (za Evropo je to ESBP), znotraj katere vsaka država – po pravilih ISBP – tvori svojo pravno telo, ki združuje Bonding psihoterapevte (v RS se to pravno telo imenuje Združenje bonding psihoterapevtov Slovenije – ZBPS).

Izvorno je BPT oblikoval ameriški psihiater in zdravnik Daniel Casriel, ki je leta 1963 pričel z intenzivnim terapevtskim delom z zasvojenimi z drogami (Synanon, Kalifornija). Pri svojem delu v prvih »komunah« je opazil značilno potrebo pacientov po fizični in čustveni bližini, varnosti in sprejetosti od drugih oseb – ta potreba je bila še posebej izrazita v situacijah, ko so pacienti doživljali zelo intenzivna čustva. Potrebo po fizični in čustveni medosebni povezanosti z drugimi osebami je Casriel poimenoval »bonding« (= medosebna povezanost, povezovanje, navezanost).

V iskanju psihoterapevtskega odgovora na (nezadovoljeno) potrebo po bondingu (medosebni povezanosti) je Casriel pričel s postopnim razvijanjem metod uporabe telesnega stika (ne-seksualnega objema) kot dodatnega elementa v sicer že obstoječi skupinski psihoterapiji. Casriel je sestavil prvo celovito predstavitev tega takrat novega psihoterapevtskega pristopa, ki ga je poimenoval »New Identity Processing (Procesiranje nove identitete oz. NIP)«. Slednje ime je do devetdesetih let veljalo kot mednarodno priznano ime tega terapevtskega pristopa, ki se sedaj imenuje BPT.

V Ameriki delo pokojnega Casriela nadaljuje zlasti Franklin W. Ellis – v vlogi priznane osrednje osebe iz ZDA za strokovno-doktrinarni razvoj BPT (hkrati predsednik ASBP). V Evropi so med svetovno znanimi Bonding psihoterapevti npr. dr. Martien Kooyman, psihiater (Nizozemska); Konrad Stauss, zdravnik (Nemčija), dr. Johan Maertens (Belgija) in številni drugi.

Po svetu deluje nekaj sto priznanih bonding psihoterapevtov s certifikatom ISBP (npr. v Nemčiji nekaj nad 80, v Italiji prb. 30 BPT psihoterapevtov itd). V Sloveniji sta do leta 2001 specializacijo zaključila dva psihoterapevta, od njiju je eden septembra 2011 prejel še certifikat BPT Teaching Fellow-a, od leta 2019 pa imamo v Sloveniji še 4 nove psihoterapevtke.

BPT se lahko uporablja za različne namene in ni namenjena zgolj psihoterapevtski pomoči osebam z različnimi čustvenimi in/ali odnosnimi motnjami in stiskami. BPT je kot preventivna in terapevtska metoda namenjena tistim, ki želijo razviti in okrepiti čustvene kompetence ter doživljanje varnosti v medosebni povezavi z drugimi. Metoda posamezniku pomaga pri prepoznavi disfunkcij na področju emocij, mišljenja in vedenja ter telesnih simptomov, kar pomaga k pozitivni spremembi. BPT je primerna tudi kot metoda preventive in osebnostne rasti ter pri poklicnih potrebah (za višanje primernosti in usposobljenosti za profesionalno delo z ljudmi).

Glavni cilj BPT je razviti zdrav, varen odnosni življenjski slog ter tako preseči strah pred intimnostjo, odnosno bližino in zavrnitvijo od drugih oseb. BPT se med drugim usmerja k povečevanju sposobnosti klienta za zadovoljevanje odnosih biopsihosocialnih potreb, čemur kasneje sledi zmožnost vzpostavljanja pozitivnih medosebnih odnosov in uživanja v življenju. Za ohranitev zdravih odnosov pa je potreben varen stil navezanosti, ki se ga doseže z učenjem doživljanja bližine v varni skupini ter s spremembo negativnih prepričanj o sebi in drugih v pozitivna prepričanja.