Stres in čustva

Kako sta stres, ki ga doživljamo v vsakdanjem življenju in čustva lahko povezana?

Poglejmo si mehanizem delovanja čustev in našega živčnega sistema…

 začutimo intenzivna čustva, se aktivira naš avtonomni živčni sistem. Avtonomni živčni sistem je sestavljen iz dveh delov:

  • simpatičnega in
  • parasimpatičnega sistema.

Ko so naše osnovne bio-psiho-sociološke potrebe zadovoljene, se aktivira parasimpatični živčni sistem, ki stimulira občutke ljubezni, ugodja, veselja in fizičnega dobrega počutja.

Če osnovne potrebe niso zadovoljene, se aktivira simpatični živčni sistem, ki stimulira občutke bolečine, nevarnosti, fizičnega slabega počutja in visoko inkonsistentno napetost.

Izkušnja bolečine in nevarnosti aktivira shemo BOJ – BEG . Ta reakcija je osnovna preživetvena strategija, ki sproži naslednjo verigo reakcij fizioloških odgovorov.

BOJ – BEG ODZIV

Prebava se ustavi, kri je usmerjena proti možganom in mišicam, mišice povečajo napetost, možganski mrežni aktivacijski sistem deluje na visoki stopnji pozornosti, dihanje je globoko, krvni tlak se dvigne, utrip srca se pospeši. Ko se periferne krvne žile skrčijo, da potisnejo kri proti mišicam, koža postane hladna in ko se poveča prag za periferni pretok, koža postane otrpla. Jetra sprostijo glukozo v kri, za povečanje produkcije energije. Vranica sprosti levkocite za povečanje telesne obrambe pred infekcijami.

Običajno, psihološka sprememba traja dokler nevarnost ne izgine. Po tem, se organizem vrne v umirjeno stanje, spet prevlada delovanje parasimpatičnega sistema.

Človek reagira tako na notranje kot na zunanje nevarnosti, z isto shemo. Ponavljajoče pomanjkanje zadovoljitve osnovnih bio-psiho-socioloških potreb predstavlja notranjo nevarnostZato je simpatični sistem kronično stimuliran, kar na koncu vodi  v izkušnjo kronične bolečine, stresa in fizične bolezni.

Ko posameznik izrazi svoja čustva in zadovolji svoje osnovne bio-psiho-sociološke potrebe, je pričakovano pomembno zmanjšanje stresa.

»Čustva niso logična. Čustva, ko o njih presoja logika intelekta, niso logična. Čustva ne ločijo dobrega od slabega. Čustva ne ločijo časa ali prostora ali osebe ali situacije. Čustva ne ločijo ednine od množine. Čustva imajo le eno logiko na katero se odzivajo zelo natančno, zelo primerno in to je logika »užitek in bolečina«. Odzoveš se na stvari, ki ti vzbujajo užitek/ugodje in stvari ki ti vzbudijo bolečino.”

V razmislek:

  • Kaj v meni vzbuja neprijetne občutke? In kaj s temi občutki naredim?
  • V katerih odnosih, situacijah in okoliščinah si ne dovolim/ ne upam izraziti svojih občutkov, svojih razmišljanj, svojih želj?
  • Kdaj zaradi strahu pred reakcijo drugih potlačim svoje občutke, mnenje, misli, želje…?

Piše: Mateja Erce, mag. psih., BPT