Tokratni blog je sestavljen iz veliko vprašanj, zato vas vabim, da raziskujete sami sebe; ne ponuja »instant« odgovorov. Poskušajte biti sočutni do sebe tudi s tem, kar boste odkrili.

Kot smo že pisali v blogu Želim si objema, a hkrati se bojim zavrnitve…Znano? poznamo glede na 7 osnovnih biopsihosocialnih ravno toliko bazičnih konfliktov, ki pa so povezani s čustveno shemo. Da ponovimo:

• Bazični konflikt navezanosti: želja po navezanosti proti strahu pred navezanostjo.
• Bazični konflikt avtonomije: želja po avtonomiji proti strahu pred avtonomijo.
• Bazični konflikt samopodobe: želja po priznanju in spoštovanju proti nezmožnosti sprejeti priznanje in spoštovanje.
• Bazični konflikt identitete: želja po pripadnosti proti strahu pred pripadnostjo.
• Bazični konflikt smisla in spiritualnosti: želja po smislu in spiritualnih vrednotah proti strahu pred smislom in spiritualnim vrednotam.
• Bazični konflikt fizične integritete, dobrega počutja in občutkom ugodja ter veselja v življenju: želja po integriteti in dobremu počutju proti nezmožnosti si zagotoviti fizično integriteto in dobro počutje kot tudi želja po ugodju ter veselju v življenju proti strahu pred ugodjem in veseljem.

Iz vidika razvojne psihologije specifični koraki odraščanja vključujejo zadovoljevanje osnovnih biopsihosocialnih potreb. Če pride do motnje v teh korakih odraščanja zaradi pomanjkanja zadovoljevanja osnovnih biopsihosocialnih potreb, se pojavijo osnovni konflikti.

Osnovni konflikt povezovanja oz. bondinga

Osnovni konflikt povezovanja se odraža zaradi nasprotovanja med iskanjem povezanosti, dotika, tolažbe, čustvene povezanosti in povezovanja z drugimi v nasprotju z željo po umiku in izogibanju povezovanja: tu se nahajata tudi želja ter strah pred fizično bližino, čustveno odprto povezanostjo in povezanostjo (bonding).

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »ne morem biti blizu z drugimi. Ne obstajam. Nisem upravičen do tega, da živim. Moje potrebe in čustva so breme. Dotik ni varen. Nimam dovoljenja za komunikacijo z drugimi.« Če je vaš odgovor »da«, potem pomeni, da ste prišli do osnovnega konflikta bondinga.

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Ali me je strah, da bom izgubil samega sebe? Da bom prenehal obstajati? Ne znam komunicirati z ljudmi okoli sebe?

Najpogosteje čutena čustva so čustvena bolečina, nejasna vznemirjenost, generalizirana aksioznost in občutek praznine. Te občutke posameznik občuti kot zelo ogrožujoče in lahko vodijo do paničnih napadov in čustvenega kolapsa (Grawe, 1998, 2004).

Osnovni konflikt navezanosti

Osnovni konflikt navezanosti temelji na prepričanju, da navezanost, ki jo potrebujemo in nam zagotavlja varnost, ni na voljo in ji ne moremo zaupati.

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »v tem odnosu nimam varnosti, sem nemočen/a. Odnosni svet je nevarno mesto, zato sem sam/a. Ni mi dovoljeno prositi za pomoč, vse moram narediti sam/a. Nimam pravice imeti ljubečega odnosa.« Ta prepričanja so karakteristika depresivnega osnovnega konflikta.

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Ali me je izjemno strah, da bom izgubil pomembnega drugega, da se bom moral/a od meni pomembne osebe ločiti?«

Osebe s tem osnovnim konfliktom najpogosteje čutijo bolečino, žalost, jezo, razočaranje in nemoč (Rudolf, 2000).

Osnovni konflikt avtonomije

Osnovni konflikt avtonomije se pojavi, ko pri posamezniku pride do motnje pri prepričanju, da je zmožen komunicirati in se spoprijemati z zunanjim svetom z lastno voljo in dejanji. Na tem mestu žrtvuje avtonomijo za varno navezanost.

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »Ne morem biti jaz. Moram se žrtvovati, da me imajo drugi radi. Svet je nevarno mesto. Nimam pravice, da zadovoljim svoje potrebe.«

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Strah me je, da me drugi ne bodo odobravali ali da bom izgubil/a lastno avtonomijo.« Značilnost posameznikov s tem konfliktom je nezmožnost samovalidacije, saj se ne more uveljaviti zaradi strahu pred neodobravanjem ali izgubo navezanosti.

Osebe s tem osnovnim konfliktom najpogosteje čutijo jezo, generalizirano anksioznost, doživljajo panične napade ali imajo fobije (Rudolf, 2000).

Osnovni konflikt samozavesti

Osnovni konflikt samozavesti je vprašanje lastne vrednosti, sposobnosti in koristnosti.

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »»Nisem ljubljen. Nisem dober tak kot sem. Priznanje si moram zaslužiti skozi dosežke. Ljubljen sem le takrat, ko se naredim nepogrešljivega in če sebe žrtvujem za njih.«

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Ali me je strah izgubiti priznanje s strani drugih? Se bojim, da se bom pred drugimi osmešil? Se bojim izgubiti pravega sebe? Se hitro užalim?«

Najpogosteje čuteno čustvo sta sram in žalost zaradi narcisistične žalitve.

Osnovni konflikt identitete

Osnovni konflikt identitete se pojavi, ko posameznik ni sposoben prepoznati varnosti in podpore njegovega mesta v družini, socializaciji in v svetu ali ko ni varen v njegovi spolni identiteti. To vodi do zmedenosti in problemov v odnosih.

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »Ne pripadam tej družini, krogu prijateljev, družbi. Ne vem kdo sem ali kdo so drugi. Ne vem moje vloge ali pozicije v odnosih. Nisem dovolj moški ali ženska.«

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Me je strah tega, da ne vem kam pripadam v socialnem sistemu in kakšna je moja vloga?«

Najpogosteje taki posamezniki čutijo zmedenost, neprijetnost in občutek sramu.

Osnovni konflikt smisla in spiritualnosti

Osnovni konflikt smisla in spiritualnosti se pojavi, ko posameznik ne najde odgovorov na eksistencialna vprašanja in vprašanja o smislu življenja ter lastnemu namenu.

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »Nimam smisla življenja; ni vredno se vključevati v karkoli. Življenje je kratko in obupno. Življenje je težko in potem umreš.«

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Ali me je strah, da življenje nima prav nobenega smisla in je brez pomena?«

Osebe s tem konfliktom najpogosteje čutijo občutke brezsmiselnosti, eksistencialni strah in obup zaradi pogleda v neizogibno neskončnost življenja.

Osnovni konflikt fizičnega dobra počutja in uživanja

Osebe z osnovnim konfliktom dobrega počutja in uživanja so nezmožne uživati, se dobro počutiti. Take osebe sumničavo vprašujejo izkušnjo dobrega počutja in uživanja zaradi hipohondrične anksioznosti, pogosto je posledica slabo življenje brez uživanja. Prav tako zelo slabo skrbijo zase.

Sedaj vas vabim, da premislite, če ste kdaj pomislili, da »Nimam pravice ali ni mi dovoljeno se počutiti dobro ali veselo. Če se počutim dobro ali veselo se bo nekaj slabega zgodilo. Ne smem se dobro počutiti, ko se drugi ne počutijo dobro. Življenje je breme.«

Če niste prepričani ali je do tega konflikta že kdaj prišlo pa se vprašajte naslednje: »Ali me je strah uživati v življenju?«

Najpogosteje čutijo hipohondrično anksioznost, ki je povezana z nezmožnostjo čutiti veselje (anhedonija).

V BPT zgoraj opisana negativna miselna prepričanja spreminjamo v pozitivna in tako težimo k lepšemu življenju. Če želite spremeniti ta prepričanja nam lahko pišete (v zavihku Kontakti).

Povzeto po Strauss, K. in Ellis, F.W. (2007). Bonding psychotherapy, Theoretical Foundations and Methods. Publicatie International Society for Bonding Psychotherapy.

Program »Preventiva, terapija, rehabilitacija in raziskovanje na področju zmanjševanja rabe psihoaktivnih substanc« sofinancira MZ.

Piše: Mateja Erce, mag.psih., BPT