MITI IN DEJSTVA O ZASVOJENOSTI

Velikokrat se srečujemo z nepoznavanjem razlike med odvisnostjo in zasvojenostjo. Odvisnost (angl. dependence) je stanje, v katerih posameznik nadaljuje z uporabo psihoaktivnih substanc ne glede na zdravstvene, relacijske, psihološke, socialne ali družinske probleme. Medtem ko se zasvojenost (angl. addiction) nanaša na pojma tolerance in odvisnosti. Gre za ponavljajočo se uporabo psihoaktivne substance, tako da je posameznik občasno ali kronično omamljen, hkrati pa kaže željo po ponovni uporabi substance in ima težave pri prostovoljnem prenehanju ali zmanjšanju rabe substance. Druge definicije zasvojenost opisujejo kot stanje, ko se telesni odvisnosti pridruži se psihična. Za fizično odvisnost gre, ko se pri prekinitvi jemanja psihoaktivne substance pojavi abstinenčna kriza, ki povzroči telesne bolečine, s tem pa se kaže prilagoditev telesa na substanco. Pri psihični odvisnosti pa gre psihološke simptome, ki so povezani s hrepenenjem po zauživanju substance.

Posameznik po navadi začne z uporabo psihoaktivnih substanc (v nadaljevanju PAS) različnih razlogov: od želje po zapolnitvi praznine, iskanja samega sebe, lajšanja čustvene in psihične bolečine (velikokrat zaradi zlorab v otroštvu), beg pred vsakdanjim trpljenjem, stresom, iskanje zadovoljstva in užitka; nekateri v »drogeraški družbi« prvič začutijo občutek pripadnosti skupini, ki ga v otroštvu niso dobili, drugi gredo po zgledu svojih staršev, drugi nimajo oseb, s katerimi bi lahko delili svoje strahove, žalost, jezo in druga čustva, z drogami vidijo izhod iz osamljenosti, nasilja, socialne drugačnosti. In še bi lahko naštevali. Če pa posplošimo lahko rečemo, da se večina omamlja zato, da bi se počutili dobro oz. bolje.

Lahka dostopnost informacij nam ponuja tudi mnogo napačnih informacij, zato kroži veliko mitov o zasvojenosti.

 

MIT: ODVISNOST JE ZGOLJ STVAR VOLJE.

Dejstvo: Posameznik, ki želi prenehati z uporabo psihoaktivnih substanc se torej spopada z mnogimi vidiki zasvojenosti, ne gre zgolj za voljo, saj pride do sprememb v nagrajevalnem krogu v možganih, ima odnosne, psihološke, socialne ali družinske probleme.

Zaradi uporabe drog se zgodijo spremembe v možganih (mehanizem nagrajevanja) zaradi katerih posameznik ob uporabi substance čuti užitek (enako kot pri prehranjevanju, spolni aktivnosti), z odvisnostjo pa gre za potrebo po drogi in ne po užitku. Hkrati so posamezniki občutljivejši za stres, zato se omamljajo, da z njimi začasno blažijo učinke stresa.

MIT: DOVOLJENE DROGE NISO ŠKODLJIVE.

Dejstvo: Če bi bil ta mit resničen, ne bi prihajalo do tolikih sprememb cigaretnih škatlic, na vsaki reklami za alkoholne pijače ne bi pisalo »Minister za zdravje opozarja,…«, navodila ob zdravilih ne bi bila tako dolga ipd.

Opozorila na cigaretnih škatlicah, reklamah za alkoholne pijače, opisani stranski učinki v navodilih za uporabo zdravil so opozorila, ki so dovolj nazorna, da so lahko omenjene substance nevarne. Prav tako se vedno znova pojavljajo nove psihoaktivne substance, ki še niso med prepovedanimi, saj niso raziskane, niti ni znan njihov učinek na uporabnika. Seznam prepovedanih drog lahko najdete na povezavi: https://www.drogart.org/droge/2268/u-r-e-d-b-a-o-razvrstitvi-prepovedanih.html. ČE JE DOVOLJENO, ŠE NE POMENI, DA NI ŠKODLJIVO.

MIT: UPORABA MARIHUANE JE VARNA.

Dejstvo: THC na vsakega uporabnika deluje drugače, zato lahko namesto sproščenosti pride do depresije, panike, nelagodja. Uporaba je nevarna predvsem za bolnike z boleznimi srca ali pljuč, nosečnice in za posameznike z družinsko zgodovino shizofrenije ali psihoze.

Neprijetni učinki uporabe konoplje so poleg naštetega lahko poslabšanje kognitivnih funkcij, dehidracija, rdeče oči, slabost, vrtoglavica, zmedenost, kratkotrajna izguba spomina, znižanje krvnega tlaka, povišanje srčnega utripa, halucinacije, nespečnost, tresenje okončin, paranoja ali psihoza, toleranca, ki hitro izgine ob neuporabi, rahla fizična zasvojenost, tveganje za pojav kroničnega bronhitisa in težav s pljuči, nevarnost predoziranja (saj je THC topen v maščobah in ga lahko zaužijemo, zato pa ima večji in kasnejši učinek kot pri kajenju).

MIT: MEŠANJE DROG NI ŠKODLJIVO.

Dejstvo: Ob uporabi dveh drog, telo na drugo drogo reagira popolnoma drugače kot bi sicer, saj lahko z mešanjem nastajajo nove snovi. Učinki so zato še bolj nepredvidljivi in nevarnost predoziranja se poveča.

Na primer:

• Spid/kokain + ekstazi – droge so poživila, zato je nevarnost vročinskega udara še večja, saj zvišajo telesno temperaturo.
• Stimulansi + alkohol – alkohol je diuretik, zato izgubljamo dodatno tekočino. Če pa zraven zaužijemo še kokain se tvori nova spojina (kokaetilen), ki poveča tveganje za okvare srca ter je zelo toksična za možgane.
• Marihuana + alkohol – drogi sta depresorja (zaviralca centralnega živčnega sistema), znižujeta krvni tlak, zato hitreje pride do omedlevanja.
• Stimulansi + heroin – heroin umirja, zato je tveganje za predoziranje, zastoj dihanja in srca ter smrti precejšnje. Pri speed-ballu (kokain+heroin) je delovanje kokaina krajše, zato se zgodi, da uporabnik mešanici doda preveč heroina, čemur sledi overdose in posledična smrt. Podobno se zgodi pri mešanju plesnih drog in heroina.
• Stimulansi + DXM – pri zaužitju ekstazija, ki vsebuje MDMA in DXM obstaja tveganje, da pride do smrtno nevarnega vročinskega vala in serotoninskega sindroma (strah, nemir, tremor, potenje, hipertenzija, pospešen srčni utrip, rdečica). Pri drugih stimulansih kot so kokain, amfetamin,…, lahko pri mešanju z DXM pride do paničnih napadov ter pospešenega srčnega utripa, kar škodi kardiovaskularnem sistemu.
• Uspavala, pomirjevala + alkohol – upočasnjujejo dihanje, zato lahko pride do prenehanja dihanja in posledične smrti.
• Energetske pijače + alkohol – zaradi diuretičnega učinka lahko pride do dehidracije, ki nevarnost še poveča ob uporabi stimulantnih drog. Druga nevarnost je prikrivanje pijanosti zaradi pitja energetskih pijač, zato posameznik lahko spije več alkohola kot ga lahko prenese, s čimer se poveča nevarnost predoziranja. Tretja nevarnost je zastrupitev, saj se lahko taurin in alkohol presnavljata skozi isti jetrni encim. Podobno se zgodi ob uživanju alkohola in antibiotikov.

MIT: DROGE LAHKO VARNO UPORABLJAM.

Dejstvo: Tudi ob upoštevanju nasvetov za zmanjševanje škode ne moremo prevideti vseh dejavnikov tveganj.

Pri uporabi PAS imamo predvsem dva dejavnika tveganj. Prvo je dejstvo, da smo si vsi različni, saj imamo drugačne dedne zasnove. Zato se lahko ob uporabi droge pokažejo bolezni, ki se prej niso (npr. epilepsija, duševne ali srčne bolezni), bolezni, ki pa jih ima posameznik pa se lahko poslabšajo. Drugi dejavnik so primesi, ki jih vsebujejo droge. Npr. v letu 2017 je Nacionalni forenzični laboratorij objavil podatke, da je bila v omenjenem letu povprečna koncentracija heroina 11,8% (ostalo primesi), kokaina 69,7%, pri marihuani je bila povprečna koncentracija THC v rastlinskem materialu 10,9%, pri hašišu pa 15,2%, povprečna koncentracija amfetamina je bila 12,6%, MDMA 74,5% (več na https://www.policija.si/images/stories/GPUNFL/IMG/Projekti/Response/Zbirke_podatkov/Kakovost_in_cistost_prepovedanih_drog2017.pdf). Prav tako lahko pride do tega, da posameznik pri nakupu droge dobi drugo drogo kot jo je želel dobiti, prav tako pa je tudi sestava drog drugačna v vsaki zalogi.

MIT: »NARAVNE« DROGE SO MANJ ŠKODLJIVE OD SINTETIČNIH.

Dejstvo: Naravne droge prav tako prinašajo spremembe v telesu, zato uporaba prinaša določena tveganja.

Naravne droge so npr. konoplja, halucinogene gobice (psilocibe, amanite), vendar hkrati vsebujejo tudi kemikalije, ki so nevarne in povzročajo neželene učinke (nekateri podatki kažejo, da dim »džointa« vsebuje več kot 400 kemikalij). Če pogledamo npr. konopljo – zraven konoplje so velikokrat dodane nenaravne substance kot so PCP, formaldehid, kodein in kokain, saj se je tako težje upreti ponovni uporabi droge. Preprodajalci niso zavezani k predložitvi seznama sestavin poleg konoplje, ni jim potrebno dokazovati čistosti konoplje ipd. Lahko je konoplja tudi laboratorijsko prilagojena in ponovno ne vemo sestave, učinkov, ki jih ima na telo ipd.

Pri uživanju konoplje lahko pride do slabosti, vrtoglavice pa vse do halucinacij, psihoz, tudi do rahle fizične zasvojenosti ter predoziranja. Pri vrsti gob »psilocibe« lahko pride do anksioznosti, paranoje, deluzij in psihotičnih trenutkov, vrtoglavice, motenj spomina, slabosti in bruhanja. Druga vrsta »Amanite« povzroča halucinacije, slabost, omotičnost, bruhanje, analgezijo, delirij in celo smrt.

MIT: ČE IMAŠ DRUŽINO IN STABILNO SLUŽBO, NE MOREŠ BITI ODVISEN.

Dejstvo: Težave z drogami niso vedno povezane z družino in stabilno službo.

V družini lahko pride do velikih pritiskov, pričakovanj, obveznost partnerja/partnerice, staršev, ljudi, ki nas obkrožajo; v službi pa se lahko zgodi podobno – visoka pričakovanja, pritiski, zaradi česar nekateri posežejo po drogah. Na začetku uporabe PAS lahko posameznik omamljanje, družino in službo pelje skupaj in nihče ne opazi njegovih težav z odvisnostjo. Vendar s časoma za normalno delovanje posameznik potrebuje vedno večjo količino PAS, prav tako pa posameznik veliko časa razmišlja o drogi – kako jo bo dobil, kdaj jo bo uporabil, kar pa lahko vpliva na družinsko življenje in delo.

MIT:  VDIHOVANJE LEPILA POVZROČI TAKOJŠNJO ZADETOST, ZATO NI ČASA, DA BI TI ŠKODILO.

Dejstvo: Lepilo povzroči nepravilno bitje srca, zato je lahko smrtno nevarno.

V lepilu so kemikalije, zaradi katerih se lahko pojavijo različni izpuščaji, rdečice, izcedek iz nosu ali oči. Če posameznik lepilo vdihuje prek vrečke se pojavi dodatna nevarnost zadušitve. Zadetost lahko povzroči izgub zavesti, če pa posameznik ni uspel odstraniti vrečke od ust in nosa pa mu ta onemogoča dihanje zaradi česar lahko pride do smrti. Prav tako pride do slabosti, bruhanja, driske, omotice, razbijanja srca, izgube motoričnih sposobnosti, nerazločnega govorjenja, izguba stika z okolico in samonadzora, nasilnega vedenja, tudi do halucinacij. Z uporabo lahko pride tudi do kome, epileptičnih napadov, možganskih poškodb, zastrupitve s svincem, ob kronični uporabi pa do poškodb srca, pljuč, jeter, perifernih živcev, popuščanju srčne mišice in odpovedi ledvic.

MIT: ČE ZAČNEŠ UPORABLJATI MARIHUANO, BOŠ SLEJ KO PREJ KONČAL NA HEROINU.

Dejstvo: Večina uporabnikov heroina res po navadi začne z marihuano, vendar sta pred marihuano tudi tobak in alkohol. Prav tako niso vsi uporabniki marihuane zasvojeni s heroinom.

Raziskave kažejo, da se je pri posameznikih, ki so v mladostništvu bili izpostavljeni uporabi konoplje, zmanjšala aktivnost možganskega dopaminskega centra v odraslosti. Raziskave, kjer so uporabili podgane, so pokazale, da so imele tiste podgane, ki so bile prej izpostavljene THC-ju, okrepljen vedenjski odziv na kasnejšo izpostavljenost THC-ju in tudi drugim PAS kot so morfine – ta fenomen se imenuje navzkrižna občutljivost (angl. cross-sensitization), ki pa ni značilen le za konopljo – značilna je tudi za alkohol in nikotin. Vendar velika večina uporabnikov konoplje kot sredstva za omamljanje ne bo uporabila »trših« substanc. Pomembno je, da pri dejavnikih za omamo ne gledamo zgolj bioloških mehanizmov, ampak tudi posameznikovo socialno okolje, ki je prav tako kritično pri posameznikovem tveganju za omamljanje.

MIT: KO SI ENKRAT ODVISNIK SI VEDNO ODVISNIK

Dejstvo: Odvajanje je težko, vendar ni nemogoče.

Če pogledamo statistiko iz leta 2017 opazimo, da je v program Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD) prvič vstopilo 62 oseb, v Terapevtske skupnosti 46 uporabnikov, v Zavetišča za brezdomne uporabne in varna hiša 106 uporabnikov, v Reintegracijo (bivanjske, stanovanjske skupine in komune) pa 182 uporabnikov. Skupaj 396 uporabnikov. V programe zmanjševanja škode je bilo vključenih 232 uporabnikov.

V letu 2017 je bilo 4.873 visoko tveganih uporabnikov opioidov.

V letu 2017 je v CPZOPD vstopilo največ uporabnikov, ki so imeli težave z opioidi, nato konopljo in kokainom. V program je prvič vstopilo 62 oseb, skupaj pa je bilo vključenih 244 oseb (75% je bilo »povratnikov«). V zaporu je bilo 929 oseb zaradi težav z drogami (27,5%). V letu 2018 je skupnost Anonimnih alkoholikov obiskovalo 450 alkoholikov. Leta 2014 je bilo v obravnavo v mreži vključenih 3907 uporabnikov drog.

VIRI IN LITERATURA

Agrawal, A., Neale, M. C., Prescott, C. A., & Kendler, K. S. (2004). A twin study of early cannabis use and subsequent use and abuse/dependence of other illicit drugs. Psychological medicine, 34(7), 1227-1237.

Cadoni, C., Pisanu, A., Solinas, M., Acquas, E., & Chiara, G. (2001). Behavioural sensitization after repeated exposure to Δ 9-tetrahydrocannabinol and cross-sensitization with morphine. Psychopharmacology, 158(3), 259-266.

Erce, M. (2019). Učinek Bonding psihoterapije na stres in medosebne odnose: magistrsko delo (Doctoral dissertation, University of Primorska, Faculty of Mathematics, Science and Information Technologies).

“Marijuana Myths & Facts: The Truth Behind Popular Misperceptions.”

Spletna stran DrogArt: https://www.drogart.org/droge/5215/miti-o-drogah.html

Spletna stran NIJZ: https://www.nijz.si/sl/publikacije/stanje-na-podrocju-prepovedanih-drog-v-sloveniji-2018

Spletna stran Policije: https://www.policija.si/images/stories/GPUNFL/IMG/Projekti/Response/Zbirke_podatkov/Kakovost_in_cistost_prepovedanih_drog2017.pdf

Program “Preventiva, terapija, rehabilitacija in raziskovanje na področju zmanjševanja rabe psihoaktivnih substanc” sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Piše: Mateja Erce, mag.psih., BPT