NEKEMIČNE, NESNOVNE ALI VEDENJSKE ZASVOJENOSTI

Ali veste, da poznamo več vrst zasvojenosti? Zasvojenost ni le zasvojenost z alkoholom, tobakom, drogami (psihoaktivnimi substancami), ampak je tudi z odnosi, igranje na srečo, družabnimi igrami, delom, pornografijo, nakupovanjem, seksualnostjo ipd. Tem zasvojenostim rečemo nekemične, nesnovne ali vedenjske odvisnosti, saj gre za uporabo nekemičnih sredstev oz. vedenj.

DSM (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) kot vedenjsko zasvojenost obravnava le igre na srečo, zaradi dokazov, da igranje aktivira nagrajevalni sistem na podoben način kot se to zgodi pri uporabi psihoaktivnih sredstev in vodi v primerljive vedenjske simptome. Igranje iger na sreči in video iger aktivira dopaminergični mezolimbični sistem zaradi česar pride do nevroadaptacij – tako kot se to zgodi pri uporabi PAS. Drugih zaključkov ne moremo zapisati zaradi pomanjkanja študij.

Več o biološki podlagi zasvojenosti si lahko preberete: https://bonding.si/2020/03/19/1644/

Katere vrste poznamo?

Igre na srečo

Erotične zasvojenosti: zasvojenost z ljubeznijo, seksualnostjo,

Družbeno sprejemljive zasvojenosti: z delom (deloholizem), pretirana športna aktivnost, odnosi, nakupovanjem, religijo/z duhovnostjo,

Zasvojenost s tehnologijo: družabna omrežja, igre, druge tehnološke zasvojenosti

Zasvojenost s hrano: prenajedanje, stradanje

Kako pogoste so vedenjske zasvojenosti?

Podatkov o nekemičnih zasvojenostih še nimamo. Imamo pa podatke, da ima 3,1% uporabnikov interneta težavo zaradi prekomerne uporabe interneta – imajo težave z nadziranjem količine preživetega časa, zato se srečujejo z raznimi konflikti z okolico in imajo težave pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti.

Kateri elementi se pojavijo pri vseh oblikah zasvojenosti?

Težko obvladljivo življenje, saj je aktivnost, vedenje, središče sveta za zasvojenega posameznika

Dejavnost, vedenje, prinese začasno potešitev hrepenenja, vendar se hrepenenje ponovno pojavi

Odvisnost na posameznika vpliva čustveno in psihično,

Vodi v neiskrenost tako do sebe kot do drugih

Neprestana uporaba obrambnih mehanizmov zanikanja in racionalizacije, zato posameznik ne more oceniti realne situacije.

Kaj vse poveča možnost na nastanek, trajanje in razvoj zasvojenosti?

Genetski dejavniki

Primarno družinsko okolje

Travmatične izkušnje (tudi zanemarjanje in zloraba v otroštvu)

Vpliv družbe in vrstnikov

Nekatere osebnostne značilnosti posameznika (perfekcionizem, čustvena nestabilnost, nizko samospoštovanje, samozavest,…)

Občutek, da nisem dovolj dober

Potlačitev bolečine, občutek praznine

Manipulativnost

Velikokrat pride do dvojnih diagnoz. To pomeni, da ima zasvojeni posameznik tudi druge duševne težave, najpogosteje motnje razpoloženja (depresija, anksiozne motnje ipd.).

Berglerjevih 6 značilnosti zasvojenega z igrami na srečo

Bergler navaja, da posameznik rad igra, saj je igra odgovor na njegov notranji konflikt. Zanj je značilna nevrotičnost, ki se kaže kot:

• Rad tvega in igra,
• Igra je središče njegovega sveta,
• Iz poraza se ničesar ne nauči,
• Ko zmaguje se ne ustavi – ne zanima ga vsota denarja, ki jo je dobil zaradi slučaja.
• Na začetku je previden, vendar na koncu tvega prevelike zneske. Z dobrim namenom lahko tvega prav vse.
• Občuti »prijetno-boleči pritisk« med trenutkom slave in izidom rezultata.

Kako prepoznamo nekemične odvisnosti?

Pri nekemičnih odvisnostih je težko ločiti vedenja, ki je že odraz zasvojenosti in entuziastičnega vedenja. Gre namreč za vedenja, ki nam omogočajo preživetje (hrana, socialni stiki, spolnost ipd.). Glavna razlika med entuziastičnim vedenjem in vedenjem, ki je odraz zasvojenosti je v tem, da entuziastično vedenje posamezniku viša kvaliteto življenja, medtem ko ga zasvojenost niža. Ključni znaki so velika pomembnost vedenja za posameznika, s katero je preokupiran, spremembe razpoloženja, toleranca, pojav notranjih in zunanjih konfliktov, odtegnitveni simptomi, ponavljanje aktivnosti oz. vedenja, zmanjšan nadzor nad uporabo.

Aktivnost oz. vedenje pri zasvojenem posamezniku postane ključna dejavnost, osrednja tematika o kateri posameznik razmišlja, hrepeni, išče načine kako priti do nje, vpliva pa tudi na čustvovanje. Posameznik se dejavnosti ni zmožen upreti in se nenadzorovano udejstvuje v njej.

Ko posameznik pride do dejavnosti se izboljša njegovo razpoloženje in počutje – pojavijo se občutki zadetosti, odklopa, umirjenosti, ki je posledica bega pred realnostjo.

Pri zasvojenosti se pojavi toleranca, kar pomeni, da posameznik potrebuje vedno več časa za dejavnost, da doseže isto stopnjo zadovoljitve kot jo je prej ter da doseže isto stopnjo razpoloženja.

Ko posameznik ne more izvajati dejavnosti, s katero je zasvojen, občuti odtegnitvene simptome, ki se kažejo kot razdraženost, nemir, tresenje, slabost, tesnoba, depresija.

Zaradi zasvojenosti posameznikova osredotočenost postane določena dejavnost. Posameznik se zato znajde v konfliktih v medosebnih odnosih (družina, prijatelji), na drugih življenjskih področjih (šola, delo, družabno življenje, hobiji,..). Pride pa lahko tudi do notranjega konflikta, saj posameznik izgubi občutek nadzora zaradi porabe količine časa za določeno dejavnost.

Vloga čustev pri nekemičnih zasvojenostih

Zasvojeni doživlja čustva v dveh ekstremih: evforija, čustveni vrhunec in depresija, ta dva ekstrema pa sta odvisna od dela ciklusa omamljanja je zasvojeni. Cikel spremljajo občutki krivde (starševski glas – jeza nase), samoprezira (sovraštvo staršev) in sramu (otroci staršev, ki so jih kaznovali s sramotenjem in poniževanjem, zato je glas ponižujoč), ki so priučeni, zato se ti občutki lahko razlikuje od posameznika do posameznika.

Kako ločiti nekemično zasvojenost od običajne aktivnosti?

O zasvojenosti govorimo, ko je določeno vedenje prevladujoče, zelo pogosto in ko posameznika ovira pri njegovem delovanju (šola, služba, odnosi niso več toliko pomembni kot vedenje, aktivnost). Gre za kompulzivnost, kar pomeni, da se zasvojeni ne more upreti notranji potrebi po omami, čeprav si želi odnehati. Torej ne gre za izgovor, lenobo, izogibanje odgovornosti, psihični pritisk bližnjih pa v posamezniku še poveča stisko, kar ga žene še globlje v zasvojenost.

Kaj lahko storim, če prepoznam, da imam težave z nekemično zasvojenostjo?

Prvi korak za zdravljenje je prepoznava in priznanje težave, nato pa iščemo ustrezno pomoč in podporo. Velikokrat je prepoznavanje težave zahteven proces, zato je na voljo strokovna pomoč. NIJZ je pripravil seznam primarni in sekundarnih virov pomoči: https://www.nijz.si/sl/seznam-primarnih-in-sekundarnih-virov-pomoci-v-dusevni-stiski-in-pri-obvladovanju-vedenjskih.

Faze vedenjskih zasvojenosti

Faza izživljanja: posameznik izvaja aktivnost, s katero je zasvojen in si »da duška«. Zaradi omamnega učinka in lajšanja bolečine se ne more zadržati, zato ne more nadzirati vedenja.

Faza zadrževanja: posameznik si prizadeva, da bi se ustavil, prenehal z vedenjem, aktivnostjo. Zave se svoje neizmernosti in grozečih posledic, zato se trdno odloči, da bo z vedenjem prenehal.

Preventiva in kurativa

Na naši spletni strani (https://bonding.si/obvestila-prispevki-clanki-v-casu-epidemije/) lahko najdete tudi 2 gradivi in sicer:

• Preprečevanje digitalnih zasvojenosti (v času epidemije in nasploh) – vloga staršev
• Kako lahko prepoznamo ali so otroci zapadli v digitalno oz. ekransko zasvojenost?

VIRI IN LITERATURA:

Gselman, M. (12.1.2017). Nekemične odvisnosti. Dostopno na http://www.zacniznova.si/nekemicne-odvisnosti/

Kaj me drži pri igranju video iger. Logout. Dostopno na https://www.logout.si/sl/blog/kaj-me-drzi-pri-igranju-video-iger/

Kooyman, M. (1993). The Therapeutic Community for Addicts, Swets and Zeitlinger, Amsterdam.

Mladostniki za ekrani sodobnih naprav. Logout. Dostopno na https://www.logout.si/sl/blog/mladostniki-za-ekrani-sodobnih-naprav/

Polajner, B. (2011). Bonding psihoterapija (BPT) modaliteta za terapijo, preventivo in osebnostno rast. Zbornik predavanj: ZZV Ravne na Koroškem.

Polajner (b.d.). Osebnostne lastnosti zasvojenih oseb in bonding psihoterapija (BPT). Neobjavljeno gradivo.

Vedenjske zasvojenosti. NIJZ. Dostopno na https://www.nijz.si/sl/vedenjske-zasvojenosti

Zdravljenje odvisnosti. Dostopno na https://www.zd-go.si/ambulante/zdravljenje-odvisnosti/

Piše: Mateja Erce, mag.psih., BPT

Program »Preventiva, terapija, rehabilitacija in raziskovanje na področju rabe psihoaktivnih substanc« sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.