Kaj je stres?
V SSKJ je strés definiran kot “-a m (ẹ̑) med. odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa”.
In v našem življenju?
A: “Imam zelo stresno službo”
B: “V službi so dejavniki, ki jih dojemam kot zame škodljive in se nanje odzivam s stresom”
Kaj povzroča stres?
Če bi bil dejavnik iz okolice vzrok stresa, bi se nanj vsak človek na Zemlji, odzval v enaki meri in na isti način. Pa je temu res tako? Običajno se v vsakem letniku najde kdo, ki ocenjuje, da se je dovolj učil in da zmore nalogo dobro opraviti, zato bo sproščen, z malo zdravega adrenalina ob preizkusu, medtem ko bo kar nekaj kolegov, ki niso tako zelo prepričani v svoje znanje: nekaj bo takšnih, ki so se dobro naučili ampak jih je vseeno strah, nekaj pa takšnih, ki se niso prav dosti učili in jih skrbi da ne bodo znali dovolj dobro, da bi izpit opravili.
Iz tega lahko vidimo, da nekomu izpit predstavlja dejavnik stresa, medtem kot drugemu ne. Prav tako so odzivi na dejavnik stresa lahko različni, tako v načinu odziva kot v intenziteti.
Torej izpit ni vzrok stresa, ampak je lahko le dejavnik, ki v nas vzbudi stres ali pa ne. Kaj pa je vzrok stresa?
Stresni odziv na zadirčnega šefa, nemogoče zahteve, hiter tempo, pogojuje naše dojemanje, odzivanje in spoprijemanje z zunanjimi dejavniki.
Vzrok stresa je NAŠ odziv na okolico in zunanje vplive. Torej je vzrok in moč spremembe v NAS. Včasih je potrebna naša notranja sprememba (predelati pretekleizkušnje) ali sprememba našega vedenja (postavitev mej), včasih pa je potrebno da zamenjamo okolje in se distanciramo do posameznikov ob katerih se ne počutimo dobro (npr. menjava službe)
Kaj pa je tisto kar oblikuje naše odzive?
»Čeprav sem se učil me je strah da ne bom opravil izpita.« à Me je strah da ne bom zmogel? Me je strah posledic neopravljenega izpita?
»V službi sem vsak dan pod stresom zaradi norme, ki jo moram doseči.« à Me je strah posledic, če ne opravim norme? Čutim jezo, ker nadrejeni pritiskajo name in postavljajo tako visoke zahteve?
»Šef je spet imel slab dan in se je neupravičeno s povzdignjenim glasom jezil name.« à Me žalosti, ker šef ne vidi kako se trudim? Me razjezi, način kako šef govori z menoj ampak si ne morem privoščiti, da bi na enak način odgovarjal, ker lahko izgubim službo ali bolje plačano delovno mesto?
Torej lahko rečemo, da se s stresom odzovemo na dejavnike, ki v nas vzbudijo prijetna ali neprijetna čustva, ki jih nato pogosto ne izrazimo. »Stresno« postane, ker se v nas ne vzbudijo le strah, jeza, žalost, povezana s trenutno situacijo ampak se vzbudijo še čustva preteklih podobnih izkušenj. Ta smo lahko potlačili že daleč nazaj v otroštvu, ker jih v odnosu do staršev ali drugih pomembnih oseb nismo izrazili. Ob dolgotrajnem, ponavljajočem neizražanju, se čusteva nakopičijo in naše telo se začne vse glasneje odzivati nanje. Simptomi na telesu so vse bolj vidni in moteči.
Kaj lahko naredimo, da to preprečimo ali spremenimo?
- Opazujemo svoje telo in preberemo kaj nam poskuša sporočiti, prepoznamo čustva, ki se v nas vzbudijo
- Se naučimo zdravega načina izražanja teh čustev, da lahko sprostimo stara ujeta čustva in da si ne nalagamo novih, ampak poskušamo sproti izražati čustva, ki se v nas vzbudijo in temu primerno ukrepamo.
- Izrazimo svoje potrebe in želje, ter delujemo v skladu z njimi.
- S krepitvijo zdravih temeljnih prepričanj, ki oblikujejo naše dojemanje sebe in zunanjega sveta (Jaz zmorem, jaz sem vreden/a, jaz sem dovolj dober/a, jaz, obstajam, jaz imam pravico, nisem popoln/a ampak sem vredu tak/a kot sem…) spremenimo svoje odzive na zunanje dejavnike in vedenje.
- Po potrebi zamenjamo okolje, da se dejavniki okrog nas spremenijo (ampak šele ko smo poizkusili z zgornjimi koraki, sicer bo naše »novo« okolje, zelo verjetno precej podobno temu v katerem se trenutno nahajamo).
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!